Zelo zanimivo. Imela sem občutek da sem brala nonfiction in se veliko naučila o Peculiardomu. In končno je to taka knjiga, kjer imajo footnotesi smisel in namen. Nekatere zgodbice so bile sicer veliko boljše kot druge. Najbolj so mi bile všeč Cocobolo, The Girl Who Could Tame Nightmares in The First Ymbryne. Sicer mi je pa žal, da te knjige nisem prebrala preden je bila omenjena v Hollow City. Ne smem pozabiti omenit ilustracij, ki se lepo dopadejo z vibe-om teh zgodbic.